Ko slikar slika, se v slike zapisuje tudi njegovo duhovno stanje, saj slikarjeva roka ni nekaj mehanskega, temveč živ del telesa prek katerega se v slike izlivajo slikarjeve duhovne vsebine. Te vsebine pa izvirajo iz duše, iz zavesti, iz življenja.

Zavest je resnica o obstoju in nosilec življenja, izraža se s svojimi stvaritvami. Če je v stvaritvi večja količina zavesti se ji poveča duhovna moč. Duhovno moč ima vsako duhovno polje, ki učinkuje. Prispeva k splošni odpornosti telesa. Tega samo z enim fizikalnim instrumentom ni mogoče določiti, ustrezneje je to meriti radiestezijsko, najbolje pa ob tem uporabiti še intuicijo, ki človeka vodi k pravim odločitvam in sklepom.

Slikarji, ki so uglašeni z naravo imajo enako duhovno moč kot jo ima narava, in to skladje potem odseva iz njihovih slik. Če analiziramo umetniška dela od Michelangela do Dalija za daljše časovno obdobje lahko na slikah opazimo ciklične spremembe. Vrstijo se obdobja ko so nastajale slike s kaotično duhovno vsebino in obdobja, v katerih so umetniki slikali slike z blagodejnim duhovnim poljem. Ciklične spremembe pa so povezane s procesi na Soncu, ki vplivajo na njegovo magnetno polje in s tem na duhovno polje planeta Zemlja in na ljudi, ki živimo na njem. Obdobje, v katerem zdaj živimo je za umetniške ustvarjalce zelo ugodno, vendar to še ne pomeni, da bodo imele visoko duhovno moč prav vse slike vseh slikarjev, ki slikajo v tem obdobju. Takšne slike bodo lahko naslikali le slikarji, ki se znajo uglasiti z duhovno močjo narave.

Zgled takšne uglasitve je slikar Damjan Šturm, zato tudi njegove slike, nastale po letu 2014, odlikuje velika duhovna moč. Po duhovni moči so njegove slike primerljive z deli velikih umetnikov, kot so bili Michelangelo, Tizian, Rembrandt, Vincent van Gogh, Ivana Kobilica in Salvador Dali. Te širijo svojo blagodejno moč, jo oddajajo v prostor okoli sebe, ljudem v njihovi bližini. V delovnih prostorih izboljšujejo počutje in spodbujajo delovno vnemo, v družini izboljšujejo odnose med družinskimi člani. Vplivajo torej blagodejno na posameznika ali na skupino, kajti vse, kar ima visoko duhovno moč ima zavest, je živo. Slike Damjana Šturma prispevajo k transformaciji umetnosti v duhovni razvoj slehernega človeka.

Ko slikar slika, se v slike zapisuje tudi njegovo duhovno stanje, saj slikarjeva roka ni nekaj mehanskega, temveč živ del telesa prek katerega se v slike izlivajo slikarjeve duhovne vsebine. Te vsebine pa izvirajo iz duše, iz zavesti, iz življenja. Pravzaprav se v vse, kar človek izdeluje z rokami, zapisuje njegova duhovna vsebina. To posebnost so še najbolj izkoristili pri preučevanju pisave. Ni dveh oseb, ki bi imeli enaki pisavi. Iz tega spoznanja sta se razvili forenzična preiskava pisav, ki ugotavlja pristnost dokumentov, in grafologija, ki iz rokopisa analizira psihološke značilnosti pisca. Analiza pisave se uporablja tudi v medicini kot pomoč pri diagnosticiranju bolezni možganov in živčnega sistema.

Duhovne značilnosti slikarja se zapisujejo v njegove slike, še toliko bolj, ker slike nenehno dodeljuje, jim spreminja obliko in uporablja različne barve. Vse to počenja s svojo roko. Ko je z naslikanim zadovoljen in nima več potrebe, da bi sliko izboljševal, je ta končana. V tistem trenutku je slika usklajena s slikarjevim duhovnim stanjem, je natančno takšna, kot je on sam.

Lahko bi domnevali, da bi morale biti vse slike enako dobre, ker vsi slikarji obvladajo tehnike risanja, ki so se jih naučili, pa to ni res. Če hoče slikar naslikati dobro sliko, mora spremeniti predvsem sebe samega in ne slikarske oziroma risarske tehnike. Slikanja in risanja je mogoče naučiti tudi umetno inteligenco, ki zna izdelati tehnično brezhibne slike, vendar so njene slike brez duhovne vsebine, ker nima duše. Dušo imamo samo živa bitja.

Duhovna vsebina je bistvo živih stvaritev. Izhaja iz duše, zavesti in življenja. Naše fizično telo je posoda duše. Duša je iskra zavesti v človeku in posoda za duhovno telo. Skozi duhovno telo se izraža zavest kot oblika življenja. Življenje se izraža v najrazličnejših oblikah in to zato, ker so tudi oblike ali stopnje zavesti zelo različne. Popolnejša kot je zavest, ki se izraža skozi življenje, popolnejše bo življenje, ki je le odraz te zavesti oziroma stopnje njenega razvoja.

Zavest je resnica o obstoju in nosilka življenja. Čim je navzoča iskra zavesti, se okoli te navzočnosti razvijejo razmere za življenje in življenje se porodi. Zavest in življenje sta neločljiva. Življenje je ustvarjalna sila, ki oblikuje sebi samozadostne oblike, s katerimi se lahko izraža, je gibalo vseh sprememb in razvoja.

Zavesti ni mogoče na novo ustvariti, obstaja od nekdaj. Vsaka stvaritev ima zavest, vendar jo ima le toliko, kot ji je namenjeno. Razen človeka jo imajo tudi živali, rastline, tudi planet Zemlja jo ima, zavest ima vse kar biva, tudi vesolje in vse kar ima zavest je tudi živo. Zavest se izraža s svojimi stvaritvami. Če je v stvaritvi večja količina zavesti se ji temu ustrezno poveča tudi duhovna moč.

Duhovno polje je biopolje ali polje zavesti, ki se razvije okoli izvirov moči. To je življenjska sila vesolja, planeta, narave. Vir moči je vsaka stvar, ki je na planetu in tudi planet sam.

V naravi so različni viri moči, če jih ocenjujemo po njihovem potencialu. Slovensko ljudsko izročilo pozna tri potenciale moči: potencial v znamenju vode (njegov energijski vrtinec se vrti v desno), potencial v znamenju ognja (njegov energijski vrtinec se vrti v levo) in potencial v znamenju zemlje, kjer energijski vrtinec rotira izmenično, približno dvanajst sekund v desno nato enako dolgo v levo in tako v nedogled.

Če so zagotovljene ustrezne razmere se potenciali moči med seboj povežejo z energijskimi pasovi, ki imajo obliko cevi in potekajo po površju tal. Prilagajajo se reliefu in vijugajo, zato jim ljudsko izročilo pravi »kače«. Takoj za tem nastane duhovno polje, ki vpliva na ljudi in naravo. Šele, ko neka stvar učinkuje¹ lahko rečemo, da ima moč.

Vsako duhovno polje ima svojo moč, vendar vse moči ne učinkujejo blagodejno na ljudi. V naravi so tudi kaotična duhovna polja, ki ljudem škodijo.

Če izraz »duhovna moč« prevedemo v medicinsko terminologijo ugotovimo, da gre za splošno odpornost organizma. Ta je povezana z imunskim sistemom. Imunski sistem pa je odvisen od dejavnikov, ki izvirajo iz človekovega okolja in iz človeka samega. Splošno odpornost telesa je težko meriti z enim samim fizikalnim inštrumentom, še najlažje jo je meriti z radiestezijsko metodo.

Za to uporabimo nihalo in grafično predlogo, ki jo imenujemo matrica. Matrice so dvodimenzionalni simboli, narisani na papir. Upodabljati morajo vsebino, ki jo merimo, podobno kot ideogrami. Poleg tega morajo imeti dovolj veliko moč, da omogočajo merjenje želenih moči. Oba, nihalo in matrica, nista merilna instrumenta, sta le pripomočka za merjenje. Merilni instrument je človek oziroma njegova duhovna vsebina. Šele z vsem omenjenim vred lahko izmerimo duhovno stanje človeka in okolice.

Pri merjenju vsake veličine je treba določiti osnovno enoto in definirati primerjalno vrednost. Tako lahko primerjamo izide meritev. Kot primerjalno vrednost za merjenje duhovne moči smo določili duhovno moč Sonca. Izhajamo iz spoznanja, da je tudi Sonce živo in ima zavest. Poudariti je treba, da merimo duhovno moč Sonca in ne njegove temperature, velikosti ali valovanja, ki ga oddaja.

Če počakamo, da posije Sonce in na matrici s slike 1 izmerimo njegovo duhovno moč, nihalo pokaže na vrednost, ki je označena z 1 S. Tako smo dobili osnovno enoto, eno Sonce. Na matrici iz slike 1 lahko izmerimo duhovno moč do 4 S.

Če hočemo, da bo vsaka oseba, ki zna meriti, izmerila vsebinsko enako, mora biti matrica enaka ne samo po obliki, ampak tudi po velikosti, zato določimo, da mora biti premer največjega kroga pri vsaki matrici 92 mm. Meri se iz sredine.

Za merjenje duhovne moči ki jo izžarevajo nekatera umetniška dela znanih slikarjev in kiparjev pa moramo uporabiti matrico, ki je prikazana na sliki 2 in je namenjena za merjenje duhovne moči do 4000 S.

Za lažje razumevanje naj podam nekaj primerjalnih meritev oseb in narave z istima matricama. Ljudje v normalni zdravstveni kondiciji imajo duhovno moč okoli 0,5 S, tisti v dokaj dobri kondiciji pa lahko imajo še večjo duhovno moč, na primer 10 S. Moč, ki nastane v zemeljskem tročanu znaša približno 0,5 S. Moč v sestavljenem naravnem sistemu znaša približno 8 S. Entropija bazne postaje z antenami 4G in 5G znaša na razdalji 100 metrov približno 3 SE². Večina ljudi pa ne ve, da če živijo v mestih, kjer je veliko baznih postaj 4G in 5G, imajo tam skoraj vsi ljudje porušeno duhovno ravnotežje, to pomeni, da v njihovem duhovnem telesu prevladuje entropija.

Na matricah iz slike 1 in 2 lahko merimo blagodejno in kaotično duhovno moč. Za meritve osnovnega izhodišča, za kakšno duhovno moč gre pa uporabimo matrico, ki je prikazana na sliki 3. Izdelana je bila iz spoznanja, da čas ni linearna veličina.

Ljudje smo elektromagnetna bitja. Čas dojemamo s svojo zavestjo. Naš um je sestavni del elektromagnetnega polja telesa, ki je povezano z magnetnim poljem Zemlje. V magnetnem polju našega planeta pa se dogajajo procesi, ki povzročajo fazni zamik v času nazaj in v čas naprej³. Elektromagnetnega polja nima samo človek, ima ga vsa živa narava, zato se informacije o dogajanju v magnetnem polju Zemlje prenašajo v vsa živa bitja.

Fazni zamik v času se v istem smislu opazi tudi v vsakdanjem življenju celotne narave. Vsi živi organizmi, ljudje, živali in rastline, ki so sposobni predvidevati razplet prihodnjih dogodkov, imajo večje možnosti za preživetje.

Ljudje sicer poznamo veliko procesov, ki se ciklično ponavljajo, zato lahko predvidevamo, kakšen bo naslednji ciklus, na primer menjava dneva in noči, letnih časov, starostne spremembe, vendar je bil tudi za to spoznanje potreben fazni zamik v čas naprej, vsaj kar zadeva razmišljanje. Pravo sposobnost za vpogled v prihodnje dogodke pa nam ponudi intuicija.

Vsakemu človeku, ki ima večjo duhovno moč in ravnotežje, se odpira močan občutek za intuicijo, začuti, katera je prava odločitev, prav tako začuti, katera odločitev je napačna in ga bo privedla v težave. Intuicija je sposobnost videti naprej, to pa je le drugačen izraz za fazni zamik človekovega duhovnega polja v čas naprej.

Vsi uspešni podjetniki, kulturni ustvarjalci, znanstveniki, kmetje (kdaj se sadi in žanje) ter drugi ljudje, ki ustvarjalno delajo, imajo močno razvit občutek za intuicijo, in ta v veliki meri pripomore k njihovemu uspehu. Na matrici za fazni zamik duhovnega polja v času se pri takih ljudeh pokaže zamik v čas naprej.

Obstaja tudi nasprotna možnost. Če je človek »porušen«, ima premalo moči, tedaj začnejo slabeti vse njegove telesne funkcije, oslabi mu tudi razmišljanje. Takšna oseba izgubi stik z intuicijo. Pri njej je duhovno polje fazno zamaknjeno v čas nazaj, ker je v njej kaos, in približno takšne so tudi njene odločitve. Učinki odločitev pa se zmeraj pokažejo šele pozneje, z določenim časovnim zamikom. Dogodkovni okvir ljudi brez ravnotežja in intuicije se poslabša na področju odnosov, družine, zaposlitve in zdravja − človek zabrede v težave.

Z uporabo matrice iz slike 3 se lahko v nekaj sekundah izmeri fazni zamik duhovnega polja v čas naprej ali čas nazaj za prostor, človeka in njegovo umetniško delo. Če pokaže na levo stran matrice je navzoča entropija. Normalno stanje pokaže pri zamiku v desno, v območje sintropije za 13° ali več, kar pomeni, da ima na primer slika blagodejno polje. Če ima duhovno polje slike mnogo večji fazni zamik v čas naprej učinkuje na ljudi še bolj blagodejno in kompleksno in vpliva na različna področja življenja.

Če v prostor kvadratne ali pravokotne oblike, takšni prostori pa so v naših hišah, obesimo sliko z veliko močjo in faznim zamikom v čas naprej, bo ta izkazovala najmočnejši potencial v tisti sobi. Ker je ploščata, torej velika in tanka, bo imela potencial v znamenju vode. Ta potencial pa se povezuje z vitalnimi deli prostora. Štirikotnik je simbol, njegovi vitalni deli pa so vogali. Slika vzpostavi energijske kače do vseh vogalov sobe in tako dobi vsa soba enak potencial, kot ga ima slika, blagodejno vpliva na ljudi.

Če vstopijo v sobo ljudje s porušenim duhovnim ravnotežjem, se slika poveže z njihovim duhovnim poljem in jim tako dodaja moč. Pri tem pa porabi nekaj svoje moči, vendar jo še vedno ostane veliko. V takem primeru se soba, v kateri visi slika, poveže z drugimi sobami v hiši. Povezave tečejo s kačami po vogalih vseh sob. Tako dobi veliko duhovno moč vsa hiša in to moč prenaša na vse ljudi, ki so v njej. Če imajo ljudje v hiši močno porušeno duhovno ravnotežje, se duhovna moč slike porablja, če pa nimajo, se njena moč širi navzven in iz vogalov hiše se vzpostavijo kače do vogalov sosednjih hiš in tako naprej. Zelo močna slika lahko duhovno uravnoteži celo vas, njeno duhovno polje se širi v prostor dokler ne porabi svoje moči.

Če je v sobi več slik z veliko močjo se poveča gostota duhovne moči, kar poveča stabilnost, duhovno polje postane bolj odporno na sunke entropije, ki se pojavljajo v bližnjem vesolju in so povezani s sončnimi cikli.

Slike z veliko duhovno močjo varujejo ljudi pred motnjami iz okolice in jim dodajajo moč. Ljudem povečajo intuicijo in sposobnost pravilnega odločanja, kar je zelo pomembno za strokovne skupine v podjetjih. Izboljša se dogodkovni okvir skupine. Ker polje učinkuje širše v prostor, blagodejno vpliva tudi na ljudi v okolici, zato se izboljšajo odnosi s sosedi. V takem okolju je bivanje sproščujoče in ni stresno. Ljudje manj obolevajo in skupine so bolj homogene pri svojem delu.

Vendar ne delujejo blagodejno kar vse slike, temveč samo tiste, ki so jih narisali duhovno močni slikarji. Risanje je spretnost in dar, spretnosti ni težko razvijati, ker se jo lahko naučimo, dar pa je darilo Stvarnika. Duhovna moč pa je pot, po kateri potujemo z namenom, da bi se približali Stvarniku in ga poskušali razumeti.

Ali imajo slike z velikim faznim zamikom v čas naprej in z veliko duhovno močjo tudi večjo umetniško vrednost od onih, ki nimajo tolikšnega duhovnega naboja? Kaj določa umetniško vrednost slik, bi raje prepustil oceni likovnih kritikov.

Poiskal sem nekaj umetniških del znanih slikarjev in jih primerjal po duhovni moči, ne pa po njihovi umetniški vrednosti. Na slikah 1, 2 in 3 sem prikazal matrice za merjenje duhovne moči in faznega zamika v času, tako da bralec, ki je vešč radiestezije lahko preveri moje trditve.

• Michelangelo, kiparsko delo David, izklesano leta 1504. Fazni zamik njegovega duhovnega polja v čas naprej za 135°, duhovna moč 2400 S.
• Tizian, slika Anadiomenska venera, naslikana leta 1517. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas naprej za 135°, duhovna moč 800 S.
• Rembrandt, slika Danaja, naslikana leta 1636. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas naprej za 120°, duhovna moč 800 S.
• Gainsborough, slika Gospa Sheridan, naslikana leta 1783. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas nazaj za 50°, slika vsebuje entropijo.
• Degas, slika Tržnica bombaža v New Orleansu, naslikana leta 1872. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas nazaj za 50°, slika vsebuje entropijo.
• Renoir, slika Dežniki, naslikana leta 1884. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas nazaj za 20°, slika vsebuje entropijo.
• Vincent van Gogh, slika Sončnice, naslikana leta 1889. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas naprej za 120°, duhovna moč 800 S.
• Ivana Kobilica, slika Poletje, naslikana leta 1890. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas naprej za 120°, duhovna moč 2400 S.
• Modigliani, slika Zleknjeni akt, naslikana leta 1917. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas nazaj za 60°, slika vsebuje entropijo.
• Miro, slika Zorana zemlja, naslikana leta 1923. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas nazaj za 100°, slika vsebuje entropijo.
• Mondrian, slika Kompozicija, naslikana leta 1930. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas nazaj za 120°, slika vsebuje entropijo.
• Pollock, slika Številka ena, naslikana leta 1949. Fazni zamik njenega duhovnega polja v čas nazaj za 5°, slika vsebuje zelo malo entropije.
• Salvador Dali, slika Geološki odmev. La pieta, naslikana leta 1982. Fazni zamik v duhovnem polju v čas naprej za 150°, duhovna moč 2200 S.
• Damjan Šturm, vse slike od leta 2014 naprej imajo fazni zamik duhovnega polja v čas naprej za približno 130°, duhovna moč okrog 2000 S. Ena od njih je prikazana na sliki 4.

Kiparska dela in slike sem razporedil po časovni lestvici nastanka umetniškega dela. Besedilo, ki opisuje slike s faznim zamikom duhovnega polja v čas naprej je modre barve, tistega, ki opisuje slike z zamikom duhovnega polja v čas nazaj pa črno. Oboje se pojavlja ciklično. V določenem časovnem obdobju vsi slikarji ustvarjajo slike s faznim zamikom duhovnega polja v čas naprej, nato sledi obdobje, ko vsi slikajo s faznim zamikom v čas nazaj in tako se cikli izmenjujejo.

Duhovno polje je neposredno povezano z magnetnim poljem. Našli smo kar sedem fizikalnih lastnosti, pri katerih sta si duhovno in magnetno polje identična, zato smo oblikovali delavno hipotezo, da je duhovno polje kar magnetno polje. Nadaljnje raziskave tega področja pa bodo pokazale v kolikšni meri ta hipoteza drži.

Magnetno polje Zemlje nastane v sredici planeta in je povezano z magnetnim poljem Sonca, ki je izredno močno in sega čez orbito Plutona. V Soncu je zbrano 99,8 % vse mase našega osončja. Na magnetno polje Zemlje in s tem na človeka v največji meri vpliva Sonce s svojimi cikli⁴.

Najpogostejši so cikli sončnih peg, ki se ponavljajo povprečno na 11,06 leta. Zaradi stiskanja magnetnih silnic se nad sončnimi pegami pojavi mehur magnetnega vakuuma, kamor Sonce izstreli svojo plazmo. Ko ta doseže zemeljsko magnetno polje povzroči geomagnetne nevihte, ki vplivajo na žive organizme. Dolžino ciklov sončnih peg je mogoče razložiti z nebesno mehaniko. V največji meri vplivajo bližnji planeti s svojimi gravitacijskimi silami. Obhodna doba Jupitra znaša 11,86 leta. Planeti Jupiter–Venera–Zemlja pa se postavijo v ravno vrsto povprečno vsakih 11,07 leta.

Obstajajo tudi stoletni cikli sončne aktivnosti. V prvi polovici 20. stoletja jih je potrdil nemški astronom Wolfgang Gleissberg. Ti cikli trajajo od 60 do 150 let, in niso izrazito ciklični.

Gleissbergov cikel naj bi moduliral daljši, približno 200-letni sončni cikel, ki je sestavljen iz dveh Gleissbergovih ciklov, krajšega, ki traja okrog 55 let in daljšega ki traja približno 150 let. Od leta 1900 do danes se je 200-letni cikel sončne aktivnosti predstavil kot en nihaj okrog namišljene osi »x«. Polovica nihaja je pod osjo, druga polovica pa nad njo.

V prvem delu cikla, trajal je od leta 1900 do leta 1955, je prihajalo na Zemljo manj energije. Magnetno polje Sonca je bilo šibkejše, zato je bila Zemlja v entropiji. V drugem delu, ki se je začel leta 1955 in bo trajal predvidoma do leta 2100, pa bo jakost magnetnega polja večja, zato bo Zemlja v sintropiji. Trenutno je sintropija zelo visoka, iz Sonca prihaja na Zemljo veliko energije, ki blagodejno vpliva na ljudi. Prav ta 200-letni cikel naj bi bil osnovni vzrok za spremembo globalne temperature v predhodnih obdobjih in ravno zdaj v največji meri vpliva na spremembo podnebja na Zemlji. Duhovna moč je povezana z jakostjo magnetnega polja in ta z vremenskimi ujmami. Visoko vrednost je dosegla v letu 2023 in tako bo predvidoma do leta 2037, nato se bo dotok energije pričel postopno zmanjševati. Opisano dogajanje je upodobljeno na diagramu, slika 5.

Daljše sončne cikle naj bi modulirale spremembe v rotaciji Sonca, ki so odvisne od položaja največjih planetov našega osončja in drugih nebesnih teles v galaksiji. Obstajajo še zelo dolgi sončni cikli, ki jih ljudje ne opazimo, saj trajajo od nekaj deset tisoč do nekaj sto tisoč let in so odvisni od sprememb nagiba zemeljske osi in sprememb v orbiti Zemlje okoli Sonca.

Na duhovno polje slikarja ne more vplivati samo en pomembni dejavnik, na primer samo sončni cikli, saj je življenje mnogo bolj kompleksno. Geomagnetne nevihte ne trajajo več kot tri dni, v tem času se človek le utrudi, šibkejši pa lahko zbolijo, vendar njegova duhovna vsebina se ne more spremeniti. Petinpetdeset letni Gleissbergov cikel entropije pa vzdrži le malokdo. V tolikšnem času se spremeni duhovni naboj skoraj vsakega človeka.

Zelo nazorno se to opazi v slikarskih delih španskega slikarja Salvadorja Dalija. V katalogu⁵ njegovih slikarskih del so slike prikazane kronološko. Vse, od prve iz leta 1921 do tiste iz leta 1955, vsebujejo entropijo in imajo fazni zamik duhovnega polja v čas nazaj. Slike naslikane po letu 1955, zadnja je iz leta 1979, pa imajo fazni zamik duhovnega polja v čas naprej in njihova duhovna moč se stopnjuje. Njegove slike so natančno uglašene z 200-letnim ciklom sončne aktivnosti.

Trenutno obdobje je za umetniške ustvarjalce zelo ugodno, vendar to še ne pomeni, da bodo imele slike vseh slikarjev visoko duhovno moč. Takšne slike bodo lahko naslikali le tisti slikarji, ki se bodo znali uglasiti s trenutno duhovno močjo narave.

Franc Šturm